nedelja, 7. oktober 2007

Ko, po kruho zadiši




Ni ga, čez domači kruh.


Nikoli ne bom pozabil, ko ga je pekla moja prababica in tisti trenutek, ko se je dajal v peč,..... "kako je dišalo po dvorišču"... in v tistem pričakovanju kdaj bo pečen, vsake toliko časa, samo strmel v peč. :)
Vedno je naredila mali hlebec, ki sem ga lahko odnesel domov.


Zdaj, ga večkrat pečemo doma in se velikokrat spomnem, ko pogledam v pečico, kako sem takrat čakal, kdaj bo pečen.


Lepo se je spomniti,....

Ni komentarjev:

O meni

Moja fotografija
Stvari jemljem resno, čeprav se večino časa šalim (na svoj račun). Rad živim življenje... pa ne vedno po moje, zato si razlagam ...tudi jaz sem krvav pod kožo...