Nekaj zanimivosti vinskih, sadnih in žitnih destilatov

Konjak:

Destilacija konjaka se opravi dvakrat :
1 - najprej se izkuha surovo žganje " brouillis ", ki ima med 24 in 30 vol. % alkohola.
2 - " brouillis " se da v kotel za ponovno destilacijo, ki jo imenujemo dobra kuha " la bonne chauffe " in vsebuje okoli 70 vol. % alkohola.
Prve frakcije destilata, ki imajo preveč alkohola, se odstranijo. Odvzema se sredinski tok z okoli 72 vol. % alkohola. Odvzem se ustavi, ko se vrednost destilata spusti pod 60 vol % alkohola "na rep destilacije " les queues de distilation ". Sredinski del -srce " coeur " je čisto in bistro žganje, ki daje konjak.

Armanjak:

95 % armanjaka se pridobi po zelo zapletenem postopku, ki je specifičen za to žganje, t.j. v armanjaškem enosmernem kotlu. Gre za napravo iz čistega bakra, ki je bila patentirana leta 1818, nato pa so jo žganjekuharji s tega območja prilagodili, spremenili in izboljšali. Ta destilator resnično prispeva k prepoznavnosti armanjaka.
Ko žganje zapusti enosmerne destilatorje, vsebuje 72 vol. % alkohola. Nekatere hiše, ki proizvajajo armanjak, prav tako uporabljajo kotle tipa " konjak " za dvojno kuhanje, katerim so zelo privržene.






Armanjak


Uporabljajo se iste sorte kot za COGNAC : UGNI BLANC , COLOMBARD in FOLLE BLANCHE . Nekako pravijo , da je ARMAGNAC bogatejši, a na finesah je malo revnejši od COGNAC-a .




Tri zvezdice = star več kot 2 leti



VSOP (Very Superior Old Pale) = star več kot 5 let



XO = star več kot 6 let

Konjak


Za COGNAC uporabljajo sorto grozdja UGNI BLANC ali TREBJAN . Za COGNAC - HENNESSY RICHARD pa samo FOOL BLANCHE in je zelo redka, ter steklenica za HENNESSY RICHARD je izdelana iz kristala BAKARAT .




VS (Very Special) ali 3 zvezdice = star več kot 2 leti,



VSOP (Very Superior Old Pale) = star več kot 4 leta,



Napoléon, XO (Extra Old), Hors d âge = star več kot 6 let








Konjaki in armanjaki so predstavljeni tudi v obliki oznake za starost: armanjak, star 25 let, je armanjak, pri mešanju katerega se je kot najmlajše žganje uporabil armanjak, ki se je staral v lesenih sodih najmanj 25 let. Včasih tudi več. http://www.montaubert.si/











Vinjak:







VINJAK je našega izvora in je pridobljen z destilacijo vina , ki zori in se stara več let . Po statutu RS (republike slovenije ), mora biti vinjak staran najmanj 2 leti v hrastovih sodih, ali stari vinjak najmanj 3 leta v hrastovih sodih.







Brandy:
http://www.cognacnet.com/brandy/default.htm







Brandy je tudi destilat vina. Lahko je tudi destilat sadja. Znani so po vsem svetu.



Italijani imajo svojega znamenitega



"Stock '84 Brandy VSOP in XO original.



Mi najbolje poznamo Albanski konjak, ki pa se sedaj imenije Skenderbek, seveda ne sme uporabljati ime Cognac.



Grki Metaxo in tako dalje.







Ko sem iskal vse podatke na netu, sem naletel na kar nekaj naših strani, ki so dokaj dobre. Namreč nikjer nisem zasledil naših Brandyev, ki jih imamo. Da ne govorimo o moštu (Jabolčno vino), ki ga v kotlih destilirajo, Borovničevec, Sadjevci, pa še bi se kaj najdlo.







Whisky:

Proizvodnja viskija je zelo zapletena in zahteva zelo veliko časa. Zrel ječmen je treba požeti in ga za nekaj dni namočiti v studenčnici. Za tem ga je potrebno razgrniti po veliki ravni površini sušilnice ter ga tudi do deset dni vsak dan obračati, da začne kliti.
Iz vlažnih ječmenovih kalčkov se nato na tleh sladarnice pripravi slad. Postopek pridobivanja slada temelji na izbiri šote, ki jo v destilarnah kurijo pod tlemi lesenih sušilnic. Dim tleče šote da namreč ječmenu in kasneje viskiju neponovljiv okus po šoti. Ječmen je potrebno nato očistiti in zmleti v zdrobasto moko, s katero se napolni velik sod z dodano vročo vodo. Pri tem se škrob v sladu spremeni v sladkor, ki ga je potrebno izločiti. Postopek je treba večkrat ponoviti, tako da na koncu ostane sladka tekočina, ki jo Škoti imenjujejo wort.
Tekočino nato natočijo v lesen čeber in pustijo dva dni, da začne vreti. Podobne postopke so že v 6. stoletju poznali izdelovalci piva.

Kotel za destilacijo viskija
Od tod naprej pa se postopek pridelave viskija loči od tistega za pivo. Tekočina, ki že vsebuje od pet do devet odstotkov alkohola, se imenuje wash. Z njo v žganjarnah napolnijo zaprt kotel, ki ga segrevajo s premogom. Iz pokrova kotla izhaja dolga zakrivljena bakrena cev, ki se ohlaja v sodu z mrzlo vodo. Zaradi segrevanja se para dviguje v cev, kjer se kondenzira ter po cevi kaplja v posebno posodo.
Po tej prvi destilaciji dobijo tekočino, imenovano low wines z 20 do 25 odstotki alkohola. Za prečiščenje in koncentracijo alkohola ter aromatičnih primesi to tekočino nato ponovno destilirajo. Z večjim številom destilacij, mešanjem s tekočinami prejšnih destilacij in odstranjevanjem nečistih primesi nastane viski.
Preizkus stopnje alkohola so včasih delali na zanimiv način. Nekaj tekočine so pomešali s smodnikom in jo prižgali. Če je zmes rahlo počila, je pomenilo, da je destilat premočan. Če pa je gorela z enakomernim plamenom, je imel destilat pravi delež alkohola, ki je pri malt whiskyju med 40 in 60 odstotki.
Brezbarvni viski se nato napolni v sode, kjer se začne proces staranja.