ponedeljek, 28. januar 2008

Ko je konec

dopusta in se vračaš na delovno mesto, ko veš, da zjutraj ni več poležavnja,
me kar stisne v pričakovanju, kako so me zasuli z delom in ko sem ignoriral klice,
ki so bili v dobro službe, čeprav sem vedel, da me bo vse to čakalo na regalu,
kjer so priporočila potnikov in vsa ostala navlaka, sem lažje zadihal,
ko sem prišel med svoje ljudi, ker vem, da sem spoštovan.

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Ja vem kako je

O meni

Moja fotografija
Stvari jemljem resno, čeprav se večino časa šalim (na svoj račun). Rad živim življenje... pa ne vedno po moje, zato si razlagam ...tudi jaz sem krvav pod kožo...