Ko je konec

dopusta in se vračaš na delovno mesto, ko veš, da zjutraj ni več poležavnja,
me kar stisne v pričakovanju, kako so me zasuli z delom in ko sem ignoriral klice,
ki so bili v dobro službe, čeprav sem vedel, da me bo vse to čakalo na regalu,
kjer so priporočila potnikov in vsa ostala navlaka, sem lažje zadihal,
ko sem prišel med svoje ljudi, ker vem, da sem spoštovan.

Moby - Why does my heart feel so bad?

Nekega večera, ko nisem mogel zaspat, se usedem za računalnik in poslušam glasbo, ko naletim na komad "Why does my heart feel so bad?" Odličen, za to noč. A mi nekaj ni dalo miru? Začetek, klavir, kot Janov komad "Lepa"
Seveda tudi odličen komad.

Ali je Slovenija gastronomsko prepoznavna?

Na Bledu je bilo mednarodno posvetovanje o prepoznavni narodni gastronomiji, potencialu v turizmu. Prvo strokovno posvetovanje v zgodovini naše države, ki ga je organizirala tamkajšnja Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem.

Drugi dan je bila okrogla miza z naslovom Zakaj Slovenija ni gastronomsko prepoznavna?

Posvetovanje in okrogla miza sta bila dobro obiskana, žal pa ni bilo predstavnikov povabljenih ministrstev in niti enega predstavnika hotelirjev, ter ustanov, ki bi jih ta vprašanja morala še kako zanimati.


Citiram Prof. dr. Janeza Bogataj
Če govorimo o gastronomski neprepoznavnosti, moramo namreč posamezna vprašanja razvrstiti v tri ključne skupine: kaj pomeni gastronomska prepoznavnost , kateri so vzroki za našo neprepoznavnost ter kaj, kako in kje bi bilo treba narediti, da bo Slovenija v prihodnje prepoznavna.


Zame je prvi krivec država. Izgublja se kultura ljudi, vse več se jih sramuje nacionalnih dobrin in občutek imam, da je bolje priskrbljeno za druge.


VZROKI ZA NEPREPOZNAVNOST


Citiram Prof. dr. Janeza Bogataj
Vzrok za našo neprepoznavnost je veliko. Tudi njihova teža in predvsem posledice so različne, zato bom poudaril le nekatere pomembnejše. Najprej je treba ugotoviti ali ponoviti splošno ugotovitev, da je Slovenija tudi kot država slabo prepoznavna (komu mar, če je Planica na Slovaškem) Vendar smo tu že ugotovili, da tega vprašanja ne moremo rešiti čez noč, kaj šele z nekim znakom ali geslom, temveč s postopnim sistematičnim delom. To velja tudi za gastronomijo.

Naslednja pomembna značilnost je ta, da smo glede naše prepoznavnosti v velikem, tudi časovnem zaostanku v primerjavi z že razpoznavnimi okolji, državami, ki danes narekujejo ritem razvoja v gastronomiji. Zaostajanje je vidno tudi v neprepoznavnosti izobraževanja za to področje, ki dolga desetletja temelji predvsem na projekciji iz sveta v Slovenijo, na prevzemanju svetovnih modelov, ne pa tudi na hkratni in temeljni graditvi iz lastne dediščine.

Zelo zanimivo je podal temo, da še Slovenija nima prehrambene verige ( od McDonaldsonih). Bi pa naročili McSlovenček (Pečenica z Kislim zeljem in podobno).

Ali sploh imamo kakšno jed, ki je kulinarična?

Obstaja knjiga, ZEMLJEVID Z ŽLICO PO SLOVENIJI.

Mojstri, doma in po tujem pravijo, da je naša hrana ne zdrava in vsebuje preveč maščob. Ja normalno, saj takrat ni bilo drugega kot pa žganci zabeljeni z ocvirki. Danes pa lahko živalske maščobe zamenjamo z rastlinskimi, čeprav moram priznat, da žgancev brez ocvirkov ni.

Kje se prodaja domača hrana? Kaj ponuditi turistu, ko se nahaja v Sloveniji? Ali bi ponudil Kislo zelje?

Obožujejo naše delikatesne stvari (klobase, slanina, Kranjska klobasa,...), Sladice (Potica, Gibanica,..), ampak se mi zdi, da se večina tega ne zaveda. Prevečkrat se kregajo in razglabljajo, prepozno celo o zaščiti jedi.

V svet bo potrebno stopiti skupaj in ne posamično, manj si polnit lastne žepe. Pred leti se je skregala cela Dolenska, kateri breg bo imel Cviček. Najstarejša trta v Mariboru je skoraj propadla, Refošk polnijo v Makedoniji.

Zakaj se iščemo med ljudstvi, saj smo, mi, mali milijonček v deželici, ki bi jo vsak želel.

Tako majhna, ampak v enem dnevu vidiš Kras, gore, sneg, morje in del panonske nižine. Nekateri, se pa res ne zavedamo kaj imamo.